Š kot Šapa. Agencija Shappa ali zakaj potovati z agencijo?

Ker nas večina nima časa sedet na nahrbtniku sred puščave in čakat še 2 popotnika, da bi skupaj najeli džip za prečenje slanega jezera Uyuni. Bolivijskega Altiplana. Ker se ti ne da jajcat po avtobusnih postajah in sestavljat voznega reda. Ker z “dos servezas in “donde esta la biblioteca?” lahko prides samo na pivo v knjižnico in nikamor drugam.
Tvoja edina naloga je, da si zjutraj na placu.
Magari v pižami, zavit spalko, s flašo ruma pod pajsho.
Ker ti ni treba brati Lonely Planeta in lahko vodiču težiš do nezavesti.
Ker je tako najbolj komot.
Še posebej je fajn iti na tako potovanje s skupino, kadar si samski. Ker tako nikoli nisi čisto sam. In lahko deliš lepe trenutke.
Saj veste, kdaj je človek najbolj osamljen? Ko je najlepšem koščku sveta, pa tega nima s kom deliti.

Titi- kaka. Otroci se ziher režijo ob tem imenu. Jezero Titikaka leži na meji med Perujem in Bolivijo. Je blazno romantično jezero. V tišini pluješ med otoki, kjer te pozdravljajo modeli s štrik iglami v rokah. Moški na jezeru Taqulie štrikajo res lepe (in precej drage) kape, ki se jih nosi na vrh glave. Zakaj bi kapa bila samo kapa, če lahko ima dodaten pomen?

V bistvu so njihove kape neka inkovska tinder aplikacija. Rdeče-bela kapa pomeni, da je model pod njo samski. Rdeče-roza kombinacija pomeni, da je poročen. Če je čop vrh kape nagnjen desno, pomeni, da je vesel, če je nagnjen na levo, pomeni, da je zaskrbljen ali žalosten.
Ženske pametno nosijo rute in se ne sekirajo zarad prekletega cofa.

Uros. Očitno je zadnji del tega potopisa namenjen otokom. Uros so umetno ustvarjeni otočki na Titiakaki.  Na njem živi ljudstvo Uru, ki si ni moglo kupiti zemlje na kopnem, zato so si sami naredili otočke sredi jezera. Šope trave z votlimi stebli zvežejo skupaj in nekako rata otoček.
Zadnje čase so se modernizirali in vlada veliko povpraševanje po plastičnih flašah, ki jih zvežejo skupaj, prekrijejo z dračjem, na njih postavijo kolibe in kurnike, WC je pa kot lovska opazovalnica. Po lojtri splezaš ene 5 metrov visoko, na vrhu je “WC hišica”, na sredini hišice pa Velika luknja. Sicer je “WC hišica” čisto na robu otoka, ampak na jezeru s 50 metri premera, vseeno ni dovolj daleč, da ne bi vaščani poznali tvojih črevesnih razvad, ki po luftu letijo v jezero.
Še lepše je, ko te potem gostijo in ti postrežejo ribe, ki so jih nalovili okoli otoka. Menda jih je okol sekreta zmeraj veliko …
So pa ful luštni. Veseli in brezskrbni ljudje.
Otroci so najbolj veseli, ko pride strašno neurje in odpihne otok s – šolo.

V kot Velikonočno otok. To je zgodba za drugič. Najbrž ne bo enaka, kot je bila prvič. Prvič je bilo TAKO.

Z za konec?

Po moje sem vam vse povedala. To niso bile počitnice. V bistvu paše pod P. Pod Potovanje.

Ž? Ne, želv pa ni bilo.